Eden izmed načinov, kako komercialna podjetja gledajo na današnje medije, je skozi model lastnih, plačanih, zasluženih in deljenih medijev.
Rečeno preprosto, ta model razlikuje med mediji, ki jim oglaševalec plača (plačani mediji); mediji, ki so v lasti oglaševalca (lastni mediji); ter vsebinami, ki so dosegljive, ne da bi oglaševalec za to plačal (zasluženi mediji oz. deljeni mediji).
Razlike med navedenimi vrstami medijev so opazne predvsem z vidika dosega in nadzora.
Medtem ko imamo lahko največ nadzora nad vsebinami, ki so v naši lasti, pa imajo take vsebine omejen doseg. In obratno, zasluženi mediji bodo imeli največji potencialni doseg, vendar se moramo sprijazniti s pomanjkanjem nadzora in vpliva nad njimi.
To je še posebej pomembno, ko upoštevamo razvoj organskega dosega na družbenih medijih.
Skozi čas se je organski doseg na platformah družbenih medijev vztrajno zmanjševal, kar je posledica spremenjenih algoritmov. Za njimi pa stoji želja lastnikov družbenih omrežij, da bi želi ekonomske koristi popularnosti njihovih uporabnikov.
S spremembami algoritmov torej neposredno silijo k plačilu vsebin, ki prihajajo s strani komercialnih virov (pri čemer imamo v mislih njihovo široko definicijo), če želijo, da se te vsebine sploh prikažejo na ekranih njihovega občinstva.
To je zelo pomembno, saj še dodatno krepi pomen zasluženih medijev.
Prav tako pa ohranja tradicionalne medije pri življenju. 😊
Tradicionalni IN moderni mediji bodo še naprej soobstajali, saj:
- Moderno ni vsemogoče.
- Organski doseg v modernih medijih ovirajo naraščajoči stroški.
- Moderno zahteva veliko dela in nenehen trud.
- Se modern kanali hitro spreminjajo – skupnost, v katero ste vložili veliko dela, lahko v le nekaj mesecih postane povsem neuporabna.
- So na številnih trgih tradicionalni mediji še vedno najcenejši način za širok doseg (predvsem televizija).
- Pri občinstvu ni jasne ločnice med modernimi in tradicionalnimi mediji, temveč uporabljajo obojne.
- So nekatera sporočila še vedno bolj relevantna za tradicionalne medije.