KROŠNJA – SPOROČILA

Sedaj, ko smo definirali ciljne skupine, lahko to nadgradimo in premislimo o tem, kaj jim dejansko želimo sporočiti. 🎤

Pogovorimo se torej o komunikaciji.

Na ta prenos sporočila od pošiljatelja do prejemnika lahko vpliva širok nabor stvari. Na primer:

• Naša čustva
• Kulturna situacija
• Medij, ki ga uporabljamo za komuniciranje
• Celo naša lokacija

Komunikacija ni enostavna in ni presenetljivo, da so komunikacijske veščine tako zaželene pri delodajalcih po vsem svetu in pogosto tudi sestavni del številnih delovnih mest. »Iščemo nekoga z izvrstnimi komunikacijskimi veščinami…« Zveni znano? 😊

S tega vidika je komunikacija vedno bila zahtevna, vseeno pa obstajajo določene značilnosti moderne družbe, zaradi katerih je komunikacija danes še bolj zahtevna.

Od izuma interneta število informacij nenehno eksponentno raste.

Nekateri temu pravijo vojna za pozornost, drugi preobremenjenost z informacijami, še bolj kreativno pa – »infoksikacija« ali podatkovni smog.

Digitalizacija je znatno izboljšala številne vidike in kvaliteto našega življenja, vendar pa je za seboj prinesla tudi nekaj negativnih posledic in ta je ena izmed njih.

Če smo iskreni, ta fenomen ni omejen na internet. Povečano število možnosti se dogaja povsod okoli nas. To lahko čutite vsakič, ko se odpravite v trgovino in se morate odločiti med 10-20 različnimi možnimi mleki, kruhi itd. Ali pa ko kupujete avto ali se odločate, na katero šolo se boste vpisali.

Preprosta želja človeka, da bi razrešil težavo s pomanjkanjem informacij in omogočil napredek industrije, je ustvarila situacijo, v kateri te nove zmogljivosti moram nekako uporabiti, da upravičimo njihov obstoj in zavarujemo njihovo gospodarsko usodo.

Iz preobremenjenosti z informacijami izhajajo različne težave, tukaj pa se osredotočamo na tiste med njimi, ki vam bodo pomagale bolje pripraviti vaše komunikacijske storitve:

• Za osebo, ki sprejema vse te informacije, postane odločanje zares zahtevno in
• Posledično je zaradi tega veliko težje prodreti skozi množico informacij in zares predstaviti vaše sporočilo.

Procesiranje velikega števila informacij naše možgane utrudi. Odločanje je proces, ki zahteva veliko energije. Ko so vaši možgani utrujeni od procesiranja prevelikega števila informacij hkrati, je zadnja stvar, ki jo potrebujejo, še dodaten proces, ki kuri energijo, kot je na primer sprejemanje odločitev. Zato se nam lahko tudi najmanjše odločitve, kot je na primer izbira majice ali vrste čaje, zdijo izredno naporne, ko smo preobremenjeni z informacijami.

Po drugi strani pa je težko nadzirati našo pozornost. To je povezano z načinom, kako delajo naši možgani. Nismo namreč preveč dobri v temu, da se dejansko posvetimo tistemu, za kar smo se odločili, da se bomo posvetili – prostovoljna kontrola naših možganov je sama po sebi šibka. Hitro se namreč zamotimo, kot razlaga Daniel Goleman v Focus: The Hidden Power of Excellence (Fokus: skrita moč odličnosti) – obstajajo senzorska motila (stvari, ki se dogajajo okoli vas) in čustvena motila (vaši notranji dialogi, misli o stvareh, ki se vam dogajajo).

Ko seštejemo 1+1 ugotovimo, da zaradi možganske megle, ki jo povzroči povečana kvantiteta razpoložljivih podatkov, in veliko dela, ki ga zahteva načrtna pozornost, vaša organizacija mora posvetiti kar nekaj časa temu, da boste postali ninja mojster komuniciranja in razvijanja sporočil, ki si jih bo vaša ciljna publika zapomnila.