Za začetek poslušajmo »očeta marketinga« ali vsaj enega njegovih najbolj značajnih vpogledov.
Figure 18 – Philip Kotler on importance of defining the target audience. Source:
https://quotefancy.com/quote/1556489/Philip-Kotler-There-is-only-one-winning-strategy-It-is-to-carefully-define-the-target
O čem torej govori in kako je to pomembno za nevladne organizacije?
Vprašajmo spet relevanten vir:
Očitno je torej, da ciljne skupine niso zgolj pristojnost podjetij. Gre enostavno za frazo, s katero identificiramo določeno število ljudi, ki so si dovolj podobni, da lahko tvorijo koherentno skupino, s katero želimo komunicirati in se nam zdi pomembna.
Zato se nikar ne bojte ciljnih skupin ali sopomenk.
Ne glede na točen izraz, ki ga uporabimo, vsi pomenijo isto – zgoraj omenjeno »koherentno skupino, s katero želimo komunicirati in se nam zdi pomembna.«
Razlog, zakaj je ta koncept tako pomemben, leži v tem, da identificiranje ciljnega trga pomaga vaši organizaciji razviti učinkovite komunikacijske strategije.
Ponovimo torej še enkrat:
Ciljni trg je skupina posameznikov, ki imajo podobne potrebe ali značilnosti, in ki jim vaša organizacija želi pomagati.
Lepota ciljno usmerjenega trženja je v uravnoteženosti med velikimi in med malimi, torej med tistimi, ki imajo vire, in tistimi, ki jih nimajo.
Ciljni trgi pravzaprav olajšajo tekmovanje manjših podjetij z večjimi, inovatorjem omogočijo pretrese na trgu, zagonskim in drugim podjetjem pa omogočijo prednost pred tekmeci. To velja tudi za nevladne organizacije.
VEJA – CILJNE SKUPINE – IZBIRA CILJNE SKUPINE
Če ste si kdaj ali pa vedno želeli biti zasebni detektiv, je to prava priložnost za vas! 🕵️♂️
Kako targetirati?
Vaša osnovna naloga je zožiti vaše občinstvo na prepoznaven segment, ki ga lahko jasno definirate z vrsto značilnosti.
Torej :
- Preglejte vaše trenutno občinstvo/uporabnike/sledilce…
- Preverite vaše tekmece – bodisi na istem področju dela bodisi na drugem področju, ki pa ima podobne vrednote. Mogoče boste pa ugotovili, da imate podobno ciljno skupino kot H&M, Apple ali IKEA?
- Analizirajte svoje storitve – kateri so njihovi prepoznavni elementi in kako jih vaše občinstvo uporablja.
- Izberite določene demografske kazalnike, ki bi jih morali targetirati – starost, lokacija, spol, dohodki, izobrazba, zaposlitev, etnično poreklo…
- Poglobile se v psihografike vaše ciljne skupine – osebnost, odnosi, vrednote, interesi/hobiji, način življenja, obnašanje…
Če isto stvar povemo z drugimi besedami::
5 W-jev oz. 4K&1Z izbire ciljnega občinstva
Who – Kdo: Najprej se vprašajte, kdo bo kupil/uporabljal vaše storitve in čigavo podporo boste potrebovali. So to otroci, najstniki, milenijci ali t. i. baby boomerji? So to moški ali ženske? Kam hodijo, kaj počnejo? Bodite fleksibilni in pomislite, kaj je pomembno za vašo organizacijo. Letni prihodki posameznikov so lahko za vaše poslanstvo povsem nepomembni, bo pa zato njihov glasbeni okus ključen dejavnik. #samopravimo
What – Kaj: Katere vrste izdelkov in storitev uporabljajo sedaj in kaj pričakujejo od njih? Ali vaše storitve ustrezajo njihovim zahtevam?
When – Kdaj: Kdaj uporabljajo to storitev? Dnevno ali redko? Ob katerih priložnostih?
Where – Kje: Kje živijo? Kje uporabljajo vašo storitev?
Why – Zakaj: Ali to uporabljajo, ker to potrebujejo, da bi dokazali svoj prav, se postavljali pred drugim ali da bi dosegli neko drugo psihološko korist?